Ponjava VI

Vljudno vabimo na šesto Ponjavo, razstavo, ki jo organizirajo študentke in študenti prvega letnika magistrskega študija smeri Fotografija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO). Tudi tokrat se bodo na razstavi predstavili študentke in študenti različnih študijskih smeri UL ALUO. Odprtje bo v petek, 12. junija 2026, ob 18.00, na Gregorčičevi ulici 13a v Ljubljani.

Ponjava je že šesta vsakoletna zaključna razstava magistrskih študentov fotografije, ki letos že tretje leto zapored delujejo kot organizacijska ekipa in z odprtim pozivom k razstavljanju vabijo vse študentke in študente UL ALUO (prva tri leta so študenti fotografije razstavljali svoja dela). Tokrat je osrednja tema Ponjave prenos, ki ga povabljenih 12 umetnic in umetnikov obravnava na različne načine. Z deli na razstavi raziskujejo družinsko dediščino in spomin, komunikacijo v medosebnih odnosih, prenos razumejo kot rekontekstualizacijo, materializacijo koncepta ali pa se ukvarjajo s telekomunikacijskim prenosom slike.

V sicer raznolikih in vsebinsko specifičnih delih se prenos kaže predvsem kot (ponavljajoča se) gesta, ki s premestitvijo materiala ali informacij spreminja njihov izvorni pomen. Tako lahko razumemo tudi samo razstavo, saj vsaka nova generacija osnovne nastavke Ponjave preobrazi v nekaj novega.

Med razstavo bo potekal spremljevalni program javnih dogodkov. Izšel bo tudi katalog.

Ponjava VI bo na ogled od 13. do 15. junija, vsak dan med 11. in 19. uro.

Spremljevalni dogodki:

• Petek, 12.⁠ ⁠6., ob 18.00: Odprtje razstave.
  18.15: Nagovor
  18.30: Pijača, hrana, dobra umetnost in mogoče še kakšno presenečenje …
  Se vidimo!
• Sobota, 13.⁠ ⁠6., ob 11.00: Tudi bralni krožek (Lucija Klauž, Olja Simčič Jerele).
  Prebirali bomo odlomke iz knjige Planetary Realism avtorice Josephine Berry. Knjiga obravnava vprašanje realizma v umetnosti v času ekološkega zloma in politične nestabilnosti. Postavlja vprašanja kot so: Kako lahko umetnost reprezentira realnost, ki presega individualno izkušnjo in se razteza čez celoten planet? Kaj pridobimo, če nanjo gledamo onkraj izrazito lokalnega, individualnega in antropocentričnega izhodišča? Avtorica raziskuje, kako si lahko prek antiantropocentrizma, novih realizmov in sodobnih reprezentacijskih pristopov zamišljamo drugačne, bolj vzdržne oblike prihodnosti in bivanja.
  Delavnico bosta vodili Olja Simčič Jerele in Lucija Klauž, ustanoviteljici Tudi Bralnega krožka. Tudi Bralni krožek je prostor za skupno branje in kritično diskusijo o teoriji na dostopen in sproščen način. Namenjen je vsem, ki jih zanima sodobna umetnost in teorija, a bi se teoretskih besedil lažje lotili skupaj.
  Delavnice se lahko udeležite tudi, če knjige niste prebrali, saj bomo odlomke prebirali skupaj.
  Trajanje: 120 minut.
• Sobota, 13.⁠ ⁠6., ob 17.00: Delavnica prenosa polaroida na papir (Marcel Kump).
  Iz klasičnih polaroidov bomo naredili ‘polaroid lift’ ali prenos na papir.
  Ves potrebni material prejmeš na delavnici.
  Število mest je omejeno.
  Prijave zbiramo na: ponjava.vi@gmail.com
• Nedelja, 14.⁠ ⁠6., ob 17.00: Voden ogled razstave.
  V spremstvu kuratorke, produkcijske ekipe in umetnic_kov.
• Ponedeljek, 15. 6., ob 16.00: Voden ogled razstave.
  V spremstvu kuratorke, produkcijske ekipe in umetnic_kov.
• Ponedeljek, 15.⁠ ⁠6., ob 18.00: Predstavitve umetnikov in pogovor o témi prenosa (Kozma Prelević, Danilo Milovanović, Nik Erik Neubauer (revija Henrik), Matevž Jerman).
  Po kratkem uvodnem predavanju Kozma Prelevića o prenosu kot temeljnem konceptu psihoanalize, bodo Danilo Milovanović, Nik Erik Neubauer in Matevž Jerman predstavili svoje prakse. Po predstavitvah sledi pogovor, ki ga bo moderiral Lan Rahne.
  Dogodek bo potekal delno v slovenskem in delno v angleškem jeziku.

Umetnice_ki: Pika Basaj in Ajda Podgorelec, Kristina Filipović, Florian Janez Gutmann, Emili Jenko in Zoja Marčec, Maks Jeriha, Matevž Jerman, Nika Jurkovič, Domen Klinc, Brina Lekše, Roman Rus, Neža Urbiha

Produkcijska ekipa: Matej Bandelj, Petra Berčan, Dominik Černe, Marcel Kump, Jovana Nikčević, Ines Rakar

Kuratorka: Kara Marušič

Vizualna identiteta: Kolektiv ŽUPA (Vanja Flis, Ajda Justin, Pia Prebil, Klara Čretnik, Jure Hüll)

Mentorica: doc. Emina Djukić

Obrazstavno besedilo:

Prenos/Transmission

Ko to pišem, smo sredi maja in po pretirano poletnem aprilu se je v hipu do ledenega ohladilo in ponekod celo snežilo. Ledeni možje so bili res točni. Ob tem razmišljam o prenosu – kako se s prenosom gradita znanje in tradicija? Koliko ust je prepotovalo to ustno izročilo? In vsa druga. In kaj vse se je v prenosih zataknilo, spremenilo? Zakaj se nekatera iz/spo/ročila hitro prenašajo in dolgo ohranijo, druga pač ne?

Ampak dobro, Ponjava.

Prenos ali transmisijo v kontekstu Ponjave razumem kot umetniško in pedagoško gesto izmenjave, gibanja pomenov, znanj in izkušenj med ljudmi, (umetniškimi) objekti-deli in prostori. Transmisija poteka skozi nekaj, skozi oz. preko nekoga ali nečesa. Preko medija. Da se ustno izročilo prenese, potrebuje usta oz. več ust. Zbor.

Ponjavo lahko torej razumem tudi kot nekakšen zbor. Začasen medij, ki v tok zgodovine prenaša pravkar skotena umetniška dela in z njimi mlade, nadobudne starše-umetnike.

V tretji ponovitvi je Ponjava postala tradicija, danes, ko se odvija šestič, se zdi že samoumevna. Pričakovana. Del scene, družbenega tkiva. Izročilo se je zaenkrat preneslo. Ponjava je kanal, ki se vzpostavi vsako junijsko sredino, ob zaključevanju rednih delovnih obveznosti in napovedovanju drugovrstnih bivanjskih procesov.

Kaj natančno pa se skozi Ponjavo prenaša?

Zagotovo znanje in izkušnje med generacijami študentov in mentorjev. V teh šestih letih smo Ponjavo razvijali iz klasično predvidljive zaključne razstave v na videz nepredvidljivo, začasno umetnostno doživetje, ki pa ga omogoča uspešno prenešeno zaporedje operacij in postopkov – ne glede na različne mutacije in vsako-leto-novo moštvo.

Prav tako se izobraževanje skozi Ponjavo prenaša iz hermetično akademskega v kaotično realno okolje. Sodobno poblagovljanje izobraževanja lahko kaže na neokusno in škodljivo mero prenosa tega tipa, predvsem kadar izid rezultata narekuje vhodne podatke. Vendar je stik z realnostjo seveda tudi pomemben. Za to pomembni vprašanji sta mera in cilj. Kako se bo študent naučil, kaj bo počel jutri, če je danes v mehkem, varnem zapredku, odrezan od sveta? Katerega sveta? No, ja, rečemo lahko, da gre pri Ponjavi za to, da se umetniška izkušnja iz institucije prenaša v širši javni prostor. Da ni hermetično zaprta sama vase in ponavlja venomer enake postopke z nekaj variacijami, ampak da so permutacije pogumnejše in spremenljivke kompleksnejše in da je širša javnost ena od njih. Trenutno je po vsem svetu praznih toliko prostorov, kot še nikoli v zgodovini, ampak vsaj v manjšem lokalnem okolju je nova/ponovna/drugačna raba te arhitekture z nekaj muke gotovo mogoča. Prinese, prenese pa lahko novo vizijo. Nov glas. Možnost.

In nenazadnje, a ključno: skozi umetniška dela Ponjave se med avtorji in gledalci prenašajo pomeni in vzpostavljajo odnosi. Umetniško delo je prostor srečanja, izmenjave in komunikacije. Ponjavo kot vsako razstavo umetniških del pa razumem kot vzpostavitev mreže teh srečanj, prenosov. Oziroma če je razstava zbor, so umetniška dela usta. So točka prenosa. Zvočniki, ki poleg »sporočila/pomena« oddajajo specifično resonanco, ki jo je W. Benjamin poimenoval avra. Ko se srečanje zgodi, avra zadane gledalca. Preskoči nanj – kot virus, ki ga je umetnik pustil v delu. Vprašanje, kako pri tem skoku/prenosu mutira in odkodira v gledalcu, me vrne na začetno razmišljanje: kaj so dejavniki prenosa? Zakaj se nekatera iz/spo/ročila ohranijo dolgo, iz roda v rod, prenesejo vse mutacije in digresije, druga pač ne?

Ponjava se nadaljuje …

Doc. Emina Djukić

Projekt so finančno in materialno podprli: Univerzitetna služba za umetniško dejavnost Univerze v Ljubljani, DA Tisk, Center Rog, Club-Mate Slovenija, Nord Hard Seltzer, Vinakoper d.o.o., MEDKOM GTS d.o.o. pe Burek Olimpija 2